Ajdin kotliček

26.03.2011

Spet

Zapisano pod: POEZIJA IN PROZA— ajda @ 23:14

Prebudila sem sence, razbohotene
na mojem obrazu. Skrivajo
strah, ki se spretno odmika od
prehojenih besed – spustila sva jih
v neskončnost kot balone, pobegle
otroškim ročicam. Zavozlala sem
preperele nitke, okopane v
jutranjem soncu, in jih s tresočimi prsti
spletla v kito. Prisluhnem slapu
besed, šumijo na mojem opečenem
ušesu, ko tvoji stavki trgajo kosti,
ki sem jih vsako leto pridno voskala
in pripravljala na spust k tvojemu izviru.
Zabolelo me je v mišicah, kamor sem
naselila bodičasto cvetje in z vsakim
premikom udov zaječala tvoje ime,
ki je bledelo na sveže ožganem papirju.

Odtisnem se v tvoje šepete
in vonjam češnje na izprani blazini.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Spet”

  1. NoMercy NoMercy pravi:

    hmmm … kot, da si postala vdova ???

  2. ajda ajda pravi:

    Interpretacija je prepuščena bralcu, če se ga je pesem dotaknila.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !